Popolnoma varnega zdravila ali cepiva ni, kar pomeni, da možnost neželenih učinkov (tudi zelo hudih) seveda obstaja, tega ne zanika nihče, zato je ključen način izvajanja zdravljenja oz. cepljenja. Bolj ko je skrben in odgovoren, manj je neželenih učinkov, trajnih okvar zdravja in smrti. Z zakonom določeni varnostni protokoli so pomembni že za zdravila z rednim dovoljenjem, še posebej pa za tista, za katera je zahtevano dodatno spremljanje varnosti, kamor spadajo vsa cepiva proti C-19, saj so popolnoma nova na trgu, razvita po pospešenih postopkih (9 mesecev namesto najmanj 5-10 let), ter z drugačno tehnologijo od običajnih vektorskih cepiv.
Strokovne ocene in analize ukrepov so zato nujne, predvsem za cepljenje. V Sloveniji pa cepilni status umrlih in obolelih oseb ni zajet v statistike, niti za umrle s/zaradi C-19. Ti podatki so nujni za ugotavljanje učinkovitosti in varnosti cepljenja ter ugotavljanje vzrokov smrti in zdravstvenih težav, zato ne razumemo, zakaj se takšne statistike ne vodijo že od začetka cepljenja.
NEODGOVORNO IN NESPREJEMLJIVO JE:
1. DA CEPILNI STATUS UMRLIH IN OBOLELIH OSEB V SLOVENIJI NI ZAJET V STATISTIKE
Niti za umrle s/zaradi kovida. Koliko smrti in težjih potekov smo s cepljenjem pravzaprav sploh preprečili? Podatki iz tujine kažejo na to, da zaščita po nekaj mesecih pade oz. da cepljeni za C-19 zbolevajo celo pogosteje kot necepljeni, tudi težji poteki in smrti so pri njih pogostejši. Na podlagi podatkov iz Anglije je raziskovalec Srečko Šorli s sodelovci objavil študijo, ki kaže, da je smrtnost pri cepljenih višja med 7% do 15% v primerjavi z necepljenimi proti C-19. Edini (in še ta pomankljivi) dostopni uradni podatek iz Slovenije to skrb na žalost potrjuje (NIJZ Zbornik, str. 44).
- Kako je možno, da je cepilni status pri 54% umrlih neznan?
- Ali so podobne analize naredile tudi ostale bolnišnice? Zakaj ne?
- Ali iz teh podatkov lahko sklepamo, da cepivo ne le, da ne preprečuje smrti zaradi C-19, ampak da smrtnost celo povečuje?
2. DA ZDRAVSTVENO OSEBJE TEŽAV PO CEPLJENJU NE OBRAVNAVA DOVOLJ RESNO IN ODGOVORNO
Čeprav bi morali po zakonu zdravstveni delavci pri kovid cepivih še bolj skrbno kot sicer spremljati in prijavljati domnevne neželene učinke. Mnogo ljudi poroča o poslabšanju zdravstvenega stanja po cepljenju proti Covid-19, čeprav so bili prej popolnoma zdravi. Zaskrbljujoče je, da zdravniki nimajo (dovolj) znanja o cepivih, da bi presojali vzročno povezavo s cepljenjem, niti to ni njihova pristojnost, a vendar prepogosto zanikajo povezavo s cepljenjem in neželenih učinkov ne prijavijo pristojnim (NIJZ). Uradna medicina pa ljudem s težavami pogosto ne zna pomagati, ter težave pripisuje stresu in psihičnim stiskam.
Neželeni učinki tako cepljenja kot ‘Long Covid-a’ so pogosto podobni. Zdravniki zdravstvene težave pogosto pripišejo kovidni bolezni, saj so tako kot ‘kolegice in kolegi na NIJZ neomajni v prepričanju, da so zapleti po cepljenju izjemno redki. V varnost cepljenja tako trdno verjamejo, da se jim ne zdi potrebno, da bi se o tem prepričali na znanstven način’, kar v članku ‘Je cepljenje varno’ izpostavi dr. Zwitter. To dilemo lahko rešimo tako, da primerjamo zdravstveno stanje po prebolelem kovidu med cepljeno in necepljeno populacijo.
Ljudi z zdravstvenimi težavami puščamo na cedilu, njihove skrbi glede povezave s cepljenjem pa so nezaželena tema. Moramo raziskati, če je cepljenje kakorkoli negativno vplivalo na njihovo zdravje, in najti način, kako jim pomagati, tako zdravstveno kot finančno.
Izraz ‘domnevni neželeni učinek’ se uporablja za poročanje in pomeni, da je za poročanje dovolj že najmanjši sum, da bi bil neželeni učinek lahko povezan s cepivom. Nujno pa je treba poročati, če zdravnik ni popolnoma prepričan o vzroku težav ali mu je ta celo neznan. Pristojne komisije pa nato na podlagi vseh prejetih poročil ocenjujejo vzročno povezavo s cepljenjem ter dopolnjujejo varnostne študije, ki so še v teku! Če je poročanje pomanjkljivo, so ocene varnosti lahko napačne!
Cepljenja proti Covid-19 nikakor ne bi smeli obravnavati enako lahkotno kot ostala že preizkušena cepiva, čeprav je treba omeniti, da je tudi postopek cepljenja z rednimi cepivi zelo neodgovoren. Harvardska raziskava iz 2011 je pokazala, da je prijavljenih manj kot 1% neželenih učinkov, zato NIJZ-ju predlagamo tudi optimizacijo procesa obravnave neželenih učinkov.
3. DA ZDRAVSTVENO OSEBJE PRED CEPLJENJEM NE OPRAVLJA Z ZAKONOM DOLOČENE POJASNILNE DOLŽNOSTI
In da za to niti nimajo dovolj znanja, zaradi česar je prišlo do nepotrebnih zdravstvenih težav, celo smrti. Samo ena izmed hujših malomarnosti je cepljenje najmanj 80.000 ljudi mlajših od 50 let s cepivom Janssen, ki zanje ni bil priporočljiv, celo 158 mladoletnih! Zaradi tega je poškodovanih kar nekaj mladih življenj, 20-letna Katja pa je umrla. Če bi ji to cepivo odsvetovali (ali jo vsaj opozorili, da mora v primeru glavobola takoj na urgenco!), bi bila danes najverjetneje še živa. Je to statistika, kot trdijo pristojni, ali povzročitev smrti iz malomarnosti? Bo kdo odgovarjal za te smrti in zdravstvene težave?
Zdravniki cepitelji nimajo (dovolj) znanja o cepivih, da bi (dobro) opravili pojasnilno dolžnost pred cepljenjem, saj kot sami priznajo, nimajo časa preučevati tega kompleksnega področja. Mnogi niso znali našteti niti najbolj pogostih neželenih učinkov, kaj šele kako pogosto se pojavljajo in kdo jim je bolj izpostavljen. Niso ocenili, ali je zdravstveno stanje posameznika primerno za cepljenje z določenim cepivom, ljudi niso seznanili s možnimi neželenimi učinki ter jim niso podali navodil, kako ravnati ob pojavu težav in na kaj morajo biti pozorni. Tega niso storili niti pristojni. S tem so močno ogrozili javno zdravje.
4. DA SO PRISTOJNI IN ZDRAVSTVENO OSEBJE BREZ ZNANSTVENE PODLAGE TRDILI, DA JE CEPLJENJE VARNO IN UČINKOVITO
In da javnost ni bila seznanjena z navodili proizvajalcev cepiv in vsebino pogodbe*, ki sta jo podpisala bivša vlada in MZ, kjer Pfizer navaja da: ‘’Sodelujoča država članica priznava, da dolgoročni učinki in učinkovitost cepiva trenutno niso znani in da lahko obstajajo škodljivi učinki cepiva, ki trenutno niso znani.’’ Zakaj javnost ni bila seznanjena s tem?
Izvršna agencija Ministrstva za zdravje in socialno varstvo (MHRA) v Združenem kraljestvu meni, da trenutno ni mogoče zagotoviti varne uporabe cepiva pri nosečnicah. MHRA redno objavlja in posodablja svoja priporočila v zvezi s kovid cepivi od decembra 2020, ko so bila cepiva prvič uvedena. V najnovejšem povzetku, posodobljenem novembra 2022, navajajo, da doječe in noseče ženske ne smejo prejeti kovid cepiva.
Predstavnica Pfizerja v evropskem parlamentu tudi pove, da pred začetkom cepljenja niso bile opravljene nikakršne študije o učinkovitosti cepiv pri preprečevanju prenosa okužbe. Danes je znano, da cepivo ne preprečuje prenosa, le težji potek bolezni in smrt, pa še to je sedaj močno vprašljivo. Zakaj so nas prepričevali, naj se cepimo zato, da zaščitimo druge? Zakaj so necepljenim vzbujali krivdo in jih označevali za neodgovorne egoiste? Ali je uvedba PCT pogojev sploh imela strokovno podlago?
Celo imunolog dr. Anthony Fauci, ki je bil v ZDA na čelu boja proti pandemiji kovid-19, v januarja 2023 v strokovni reviji skupaj s soavtorji izjavi*, da je bil znanstveni in javnozdravstveni spodrsljaj, da so od cepiv proti C-19 pričakovali, da bodo pandemijo spravila pod nadzor.
*Viri:
- Naročilnica za cepiva oz. pogodba s podjetjem Pfizer (prevod in original)
- Članek iz strokovne revije dr. Anthony Fauchi / članek 24ur
5. DA JE BILO OPUŠČENO, CELO ONEMOGOČENO ZGODNJE ZDRAVLJENJE KOVIDNE BOLEZNI
Zaradi česar je prišlo do neprimerno več hospitalizacij, dolgotrajnih posledic in smrti zaradi kovidne bolezni. Pri vseh koronavirusih je zgodnje zdravljenje eden ključnih načinov za preprečevanje težjega poteka bolezni. Kadar se ta začne v roku 5 dni po pojavu prvih simptomov, je uspešnost zdravljenja izredno visoka, tudi pri zelo ogroženih osebah s pridruženimi boleznimi. Glede na raziskave in klinične prakse iz tujine bi lahko s pravočasnim zdravljenjem preprečili od 60-80% vseh težjih potekov bolezni, hospitalizacij in smrti.
Prehranska dopolnila kot so vitamin D3 in C (v večjih količinah), cink, kvarcetin, omega 3, melatonin… so zelo pomembna tako v fazi zgodnjega zdravljenja kot tudi preventive, saj znatno zmanjšajo tveganje za težji potek. Zakaj nas niso (bolj) opozarjali vsaj na to? Potrebujemo pa tudi strokovno razpravo o generičnih zdravilih, ki so v humani medicini že dolgo, tako da so neželeni učinki že dobro poznani, in ki so se zelo dobro izkazali tudi pri zdravljenju kovidne bolezni. Pa vendar so bila med epidemijo prepovedana ali je bil dostop do njih kovidnim pacientom onemogočen.
Kljub predlogu dr. Zwitterja, da Slovenija sprejme lastno odločitev glede uporabe ivermektina ali pa zastavi svojo randomizirano študijo, za kar se je zavzel tudi poslanec SD Dejan Židan, in kljub interesu klinike za infekcijske bolezni UKC za sodelovanje pri izvedbi, do tega ni nikoli prišlo. Odgovor Ministrstva za zdravje ne navaja dovolj utemeljenih razlogov za neizvedbo takšne študije. Ker so cepiva proti C-19 dobila pogojno dovoljenje za promet samo zato, ker na voljo ni bilo drugih učinkovitih in varnih zdravil, se seveda poraja vprašanje, če je k neuporabi teh zdravil kaj pripomogel interes proizvajalcev cepiv in novih zdravil proti C-19.
Več informacij o tematiki zgodnjega zdravljenja najdete na tej strani.
Verjamemo, da so bile mnogim, cepljenim in necepljenim, v dveh letih zaradi nepravočasnega zdravljenja kovida, povzročene nepotrebne zdravstvene težave, zato smo na spletni strani OZZ pripravili tudi vprašalnik o zdravljenju kovidne bolezni, ki ga lahko izpolnite zase in za bližnjega svojca.
(PDF priloga 2: Opombe za NIJZ glede zgornjih 5 točk)
OD NIJZ IN PRISTOJNIH ZAHTEVAMO ANALIZO EPIDEMIČNIH UKREPOV, PREDVSEM CEPLJENJA PROTI C-19!
Če ne bo dovolj velikega interesa in pritiska javnosti, se bodo temu vse kaže še naprej izogibali.
PODPIŠI ZAHTEVO ZA ANALIZO
Leave a Reply