V Sloveniji po vsem tem času še vedno nimamo analize učinkovitosti in (ne)škodljivosti epidemičnih ukrepov. Mnogo je pobud, ki so jih na NIJZ in druge pristojne naslovili tako laiki kot strokovnjaki, a se ti ne odzivajo. Zato se ustvarja vtis, da NIJZ svojo dolžnost ignorira namenoma in zavestno.
Analiza epidemičnih ukrepov je nujna tako za zagotavljanje javnega zdravja kot tudi za pripravo na morebitne nove epidemije v prihodnosti, ki jih že napovedujejo. Zato nas čudi, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v vsem tem času analize še ni pripravil, in da se na pobude in zahteve javnosti ne odziva.
Javna razprava in sodelovanje z predstavniki drugega mnenja stroke je poleg analize in strokovnih ocen ključna. Tisti, ki situacijo že 3 leta spremljamo zelo podrobno in kritično, smo namreč mnenja, da so informacije, ki so podane javnosti in medijem s strani pristojnih, pomanjkljive in nestrokovne, so pa s PR vidika dobro pripravljene in medijsko odlično pokrite, zato so za splošno neinformirano javnost zavajajoče. Nestrinjanja lahko najhitreje in najbolj učinkovito rešimo skozi konstruktiven strokoven dialog, in ne enostransko, kot je bila do sedaj praksa pristojnih.
Zaskrbljujoče je, da imamo v letih 2021 in 2022 precejšen porast presežnih smrti in poslabšanja zdravstvenega stanja. Presežne smrti so precej višje v bolj precepljenih državah kot v manj precepljenih. Če je vzrok smrti Covid-19 in je cepivo učinkovito in varno, bi morale imeti bolj precepljene države verjetno nižjo smrtnost? Zakaj NIJZ ne komentira in analizira teh podatkov, če pa takšna analiza lahko potrdi ali ovrže domnevo, da lahko velik del presežnih smrti v letih 2021 in 2022 pripišemo cepljenju? (intervju z dr. Goršakom, Eurostat)
Iz tujine dobivamo podatke, da je neželenih učinkov veliko več, kot so nam zatrjevali, in da cepljeni za kovidom zbolevajo in umirajo pogosteje. Na podlagi podatkov iz Anglije je raziskovalec Srečko Šorli s sodelovci objavil študijo, ki kaže, da je smrtnost pri cepljenih višja med 7% do 15% v primerjavi z necepljenimi proti C-19. Edini (in še ta pomankljivi) dostopni uradni podatek iz Slovenije to skrb na žalost potrjuje (NIJZ Zbornik, str. 44). Nujno moramo analizirati situacijo in potrditi ali izključiti povezavo teh težav s cepljenjem.
Merjenje in analize rezultatov medicinskih postopkov so temeljni standard medicinske znanosti in so samoumevni za že ustaljene medicinske metode. Še toliko bolj pa je to nujno v primeru novih, ne dovolj preizkušenih ali eksperimentalnih metod, med katere se uvrščajo cepiva proti C-19, ki so razvita z drugačno tehnologijo od običajnih (vektorskih) cepiv.
Niti kratkoročni, kaj šele srednje in dolgoročni neželeni učinki niso (dobro) raziskani, saj je razvoj cepiv potekal pospešeno (9 mesecev namesto najmanj 5-10 let). Zato je za vsa cepiva proti C-19 zahtevano dodatno spremljanje varnosti. To pomeni, da je potrebno zdravstveno stanje ljudi po cepljenju še posebej skrbno spremljati ter prijaviti in raziskati vsak neželeni učinek in vsakršen sum, da bi bile težave lahko povezane s cepljenjem.
Ugotavljamo, da se ta varnostni mehanizem v Sloveniji ignorira kljub jasnim zahtevam EU (EMA – Evropske Agencije za Zdravila), kar je presenetljivo in povsem v nasprotju z vsemi pozivi zdravstvenih oblasti, ki so državljane pozivale k odgovornemu ravnanju in zaupanju v stroko/znanost, same pa teh standardov sedaj ne želijo upoštevati in ravnajo neodgovorno.
Takšen odnos zdravstvenih oblasti ruši zaupanje državljanov v medicinsko stroko ter je vzrok za mnoge konflikte in celo nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu, ki smo mu bili priča v zadnjem času. Vsa odprta vprašanja pa tudi močno in usodno razdvajajo slovenski narod. Zahtevana analiza cepljenja proti C-19 tega sicer ne more v celoti sanirati, je pa pomemben korak k normalizaciji odnosov.
Če ne bo dovolj velikega interesa in pritiska javnosti, se bodo temu vse kaže še naprej izogibali.
PODPIŠI ZAHTEVO ZA ANALIZO
Leave a Reply